Po božiču sem šibala sama, danes sva šla pa kar oba. Sem vesela, da mi sploh ni šlo tako slabo. Priznam pa, da sem si na koncu poti pri konjih vzela nekoliko več časa. Še nbe vem, ali je bil to moj izgovor, da sem si za pavzo lahko vzela več časa, ali pa so me konji dejansko tako zelo zanimali :))) Ok no, olajševalna okoliščina je, da se nasplošno pri živalih rada ustavljam, ker pozabim na svojo primarno aktivnost :D
Tegale lepotca mi je uspelo počohat nad... Kaj sploh imajo konji... Smrčka menda ne. Torej, nad usti in pod očmi. Pod čelom :)))
No in ker se je črni pustil, so še ostali prišli pogledat, kaj dogaja... In... Strmeli - v nekaj podobno velikega :D LOL :D
"Heeeelllooooooouuuu!"
Ob koncu poti je bilo prijetno teči v to smer...
Proti večeru sva šla še mojim zaželet "srečngapazdravga", gledali smo Ko to tamo pjeva? (že spet), se ves čas umikali renčanju in vsesplošni jezi popolnoma črne zveri, ki sliši na ime Mitzi in pridno papcali, da smo lahko nadoknadili vse, kar smo prej izgubili med tekom... Vsaj slabe vesti ni bilo zato, kar pa tudi nekaj šteje :)
Pa zver je nazadnje tudi le zaspala...
0 komentarjev:
Post a Comment