Prlimana...

...sedim na kavču. Jes jes! Srečo imam, da je Gregor s kuhanjem kosila danes čakal name in sem ga bila deležna takoj, ko sem prišla domov. Torej okrog osme ure :) Kosilo. No, v bistvu večerja. In ko sem se usedla na kavč... V bistvu še nisem vstala z njega. Še telefon mi je malo prej dal Gregor v roke. Enostavno ne gre. Prlimana :)))

Danes je bil eden tistih ultra naspidiranih dni. No, pa še vedno je bila jakost naštelana nekje na sredino. Tam, kakih 3000 obratov je pa bilo no. Pa to bolj v drugi polovici dneva.

Take dni imam načeloma kar rada. Veliko se naredi, ker hitreje delaš, hitreje razmišljaš in pač več narediš. Sploh če ura odšteva in si vezan na določen časovni rok, kot je npr. zaprtje pošte, kosilo doma... Ok... Kosilo doma se je iz ure v uro malo prestavljalo :) Še dobro, da se da. No, po takem dnevu ima potem človek občutek, da je bil koristen, da je premagal dnevna bremena in da lahko jutri štarta z nove odskočne deske. Dobro no, s popolnoma nove ne, težko je v enem dnevu podelati čisto vse, kar ti pade na pamet. Ampak če se kak fajn kos zaključi ali dobro obrne, je vedno dober občutek. Filozofiram. Vem... Pozna ura pa to.

V glavnem... Taki dnevi so načeloma popolnoma fajn. Če... (Tega se da itak vriniti v vsako trditev!) 1) mi ne bi zdaj hrbet ven skakal, 2) se ponoči ne bi prebujala zaradi neustavljive želje po tem, da bi mi končno nekdo odmontiral roki, 3) bi tukaj sedela že stuširana, ker je po uri kavčanja to opravilo postane težek problem - ne glede na to, koliko skal si čez dan privalil na vrh hriba, 4) bi bila popolnoma prepričana, da jutrišnji ne bo do potankosti podoben današnjemu, 5) bi bila hkrati lahko na štirih mestih in čez dan imela v svoji družbi še koga drugega, kot svoje misli, 6) bi imela ob koncu takega dneva in kavčanja še kaj energije za rundo mazohističnega teka/kolesarjenja, 7)...

:D

Mogoče malo pretiravam :) "En malčk" se mi cufa, ker je jutri dan D, ki sem ga res vesela. Ok, sicer se res veselim tudi delovnega dela dneva, ker bom odkljukala še nekaj tistih po glavi skakljajočih tudujev, veliko bolj se pa veselim tega, kar bo sledilo. Najprej pospravljanje doma (mišljeno je predvsem odnašanje odvečnega materiala, ki se je v procesu dolgotrajne sedimentacije nakopičil predvsem v dnevnem delu bivalne enote) oz. t.i. kreiranje "uau, poglej tu ga tudi imava" prostora, nato pa pripravljanje terena in veselo pričakovanje brnenja HTC-ja, ki bo oznanilo prihod dveh pasje zabavnih začasnih gostov najinega mini, ampak ultra aktivnega, Border Collie hotelčiča :)))

Fajn razlog za veselje pač.

In pisanje neumnosti sem gor :)

Ja, vem, da sem zmešana! (And there's nothing you can do about it! :P)

Bejžmo spat, drugače bom jutri zlezla skup še preden pride 8 tac :)