Hribolazenje in prekleti telefoni

Včeraj mi je crknil moj HTC oz. moja igračka, moj database. Poklicala sem na Si.mobil in vprašala, če kaj spremeni, če jim ga prinesem še isti dan, torej v petek zvečer, ali pa če jim ga dostavim šele v ponedeljek. So rekli da nič in da bo trajalo enako dolgo. Ja. Shit ja. Itak, če pošiljajo po pošti na servis.

No, danes zjutraj sem na sprehodu ob sončnem vzhodu želela slikat s službenim BB-jem. Ga potegnem ven iz žepa, BB pa nič. Fajn. Doma sem se še nekaj časa ukvarjala z njim, ampak se ni dal. Crknil.

Kakšna je verjetnost za to, da en za drugim crkneta oba? Kr neki!



Na Si.mobilu bi dobila nadomestni telefon, ker zdaj bi ga pa zares rabila. Preden sva šla do Debnega vrha, sva se ustavila še v Si.mobilovem centru v BTC-ju. Garancoijski list sem imela s sabo, zato pa nisem imela osebne in nisem mogla urediti ničesar. Krasno ja. Sem vzela podatke uradnega HTC servisa in jim bom v ponedeljek dostavila telefon, da si bom dobo brez telefona skrajšala za 4 dni. Poleg tega mi na Si.mobilu niso mogli ponuditi niti enega primerljivega telefona tega ranga. Brezveze res.

Ok, bomo že. Kartico osebnega telefona sem vtaknila v na pol delujočo 5 let staro nokio. Za silo in do ponedeljka bo že. Upam no :S

Drugače je bilo pa danes na jedilniku hribolazenje - če se temu sploh lahko tako reče. Je bolj hribčkolazenje. Debni vrh je pač to - hribček. Imeli smo se fino, danes smo se spet precej prešetali.

Kok sva midva leeeeeeepa :)

Važno, da je vsak dan dovolj lovljenja žogic, da se cel dan smejemo :)

Jutri dopoldne pa spet hribčkanje.