Zame zelo žalosten dan. Ker je konec še tretjega poletnega meseca. Začne se september, vsakodnevna gneča, mraz, manj sonca in posledično, vsaj zame, ker celo leto živim samo za poletje, veliko manj veselja. Se mi zdi, da me je kar malo potrlo. Ne bi se še poslovila od poletja, saj ga sploh bilo ni.
Kam sploh leti ves ta čas. 31 dni, tri mesece ali več, se zdi kar veliko. Kar naenkrat pa se znajdeš na koncu. Ne vem. Ni mi jasno. Kot bi kro prevrtel čas naprej.
Včeraj sva šla obiskat obalo, ker je že dolgo nisva. Pa se nisva kopala. Sprehajala sva se in uživala v lepem razgledu, poletni sapi in vzdušju.
Zame sončni zahodi prav nikoli ne morejo biti dovolj kičasti.
2 komentarjev:
Hudo! :)
Lepo je blo ja. Vidiš, tut s telefonom se lepe slike dela :)
Post a Comment