Tkolele, pravjo, da je to tista številka, ko se počasi obrne. Verjetno to bolj velja za tiste žurerske mamine sinke, ki še ne vejo, kaj bi s svojim življenjem, ker jst sm se sicer mogla že kar kmalu precej zresnit, ampak vseeno. Čisto me jim še ni uspelo ukalupit :) Pri številki 25 je baje nekako tako... Al postaneš sčasoma bolj umirjen, ali pa še bolj nor. Pri meni se za umirjenost ni za bat, ker grem stavit, da bom samo še bolj nora. Nora v smislu poplave spontanih idej, pa prsežm da bom še bolj nasmejana, treba bo tudi kaj narest na sebi, da ne bom včasih tak butl, treba bo marsikaj... Ampak ja, z zdravo mero norosti v buči, pa bo šlo. Življenje je verjetno res prekratko, da bi ves čas ostajali v nekem sivem povprečju. Bolj si nor, boljše se imaš :) Predvsem bo treba letos še bolj na dirke hodit, pa bo čisto ok :) Še dobro, da imam okrog sebe podobne ljudi :))))
Danes je sicer drugi delovni dan, ki ga preživljam po res dolgem času zelooooo mirno in doma. Razlog je eden od mojih prejšnjih postov, ko sem pisala o tem, da te telo slej ko prej prisili, da začneš pazit nanj. Za tokratni rojstni dan sem sama sebi dala darilo. In to je možnost, da se moj imunski sistem vsaj malo postavi na noge preden spet začnem z ustaljenim urnikom. Ne da se mi prenašat teh čudnih izpadov v obliki vročine, kašljanja, kihanja, smrkanja, glavobola ker imaš tako ali tako vse zamašeno in še česa... Res ne. In tokrat ne bom prebolela v stoje, ker to ne koristi čisto nikomur, še najmanj meni, ker je naslednjič vedno samo še hujše! Za tistih nekaj EUR ni vredno. Že tako sem to počela skozi vse leto in taka čudna v tisti mraz ne grem! Pa da še koga nalezem, da mi bo lahko vrnil vse čez kak teden ali dva. A-a, ni šans. Zato sem lepo doma. Pa malo šarim po netu, pa malo berem, malo gledam tv, čajčkam in upižamirana poslušam svojo najljubšo glasbo in čakam na boljše cajte. Sej mal je fajn, ampak slej ko prej, če nisi vajen, ti postane mejčkeno dolgčas. Če bi lahko šla ven pa naokrog, sploh ni problema, takole pa... Bo videli ane. Jutri zjutraj še kontrola pri dohtarju, potem pa počasi začnemo, če ne bo teta rekla kaj drugače.
A! Hehe. Saj res. No, ker je težko pritihotapit karkoli domov tako, da jaz ne bi videla, sem novega prijatelja dobila že včeraj :) GrP me je spoznal z Mičotom :) Mičo je tak fensi in nadpovprečno mehak tigerček z zares kjut gobčkom. Zraven so pršle še lepe rožice, ampak unih ne morem mečkat in stiskat, zato so zdaj v vazi na mizi :) Mičo je pa tak fajn stisk-material. Da ne govorim o tem, da mi že ves dan same neumnosti govori - sva res čist za skupi.
Ta slikca je torej današnja, ni izpred desetih let, če se bo komu zdelo, da sem kot ena mejhna punčka :) Na fajn oranžnem kavču, z Mičotom, v moji farbasti pižami, da se ne zlijem s steno, mi popolnoma nič ne manjka :)
No, mogoče pa ta rojstni dan vseeno ne bo tako podrt. Čeprav ga ne bom praznovala kot ponavadi, bo po svoje vseeno prav lep dan. Tak, kot mora bit. Moj :)